Poljšak Škraban (1996), da matere prevzemajo odločanje v družini in imajo zato nanjo večji vpliv, hkrati pa prevzemajo največ popoldanskih družinskih bremen.

Poljšak Škraban (2004) nadaljuje, da se lahko pri posameznikih, ki so deležni avtoritarne vzgoje, opazi tudi njihovo podredljivo vedenje do močnejših oseb.

Poljšak Škraban (2004) nadaljuje, da so vzroki za večjo pogostost konfliktov v družini z mladostnikom v bioloških spremembah, ki jih ta doživlja.

Poljšak Škraban, ki navaja, da iz sistemske paradigme izhajajoči teoretični koncepti "poudarjajo pomen razumevanja razvoja otroka oz. mladostnika znotraj družinskih odnosov" (2002, str. 371).

Poljšak Škraban (2007a) zapišeta, da je pri brezposelnih pomembno ohraniti optimizem in jim pomagati, da razvijejo ustrezne spoprijemalne strategije.

Poljšak Škraban (2002, str. 23) navaja, da je učinkovita komunikacija tista, pri kateri prejemnik interpretira sporočilo pošiljatelja tako, kot ga je ta nameraval sporočiti9.

Poljšak-Škraban (2002) pri tem poudarja pomen odprte medsebojne komunikacije, ki družini pomaga vzpostavljati ravnovesje med avtonomijo in povezanostjo.

Poljšak Škraban (2007) je stopnja ogroženosti posameznikovih ciljev tista, ki določa, kako intenzivno stisko bo doživel v stresni situaciji.

Poljšak Škraban (2002) pove, da je prav adolescenca tisto razvojno obdobje, v katerem se uporaba psihoaktivnih substanc najpogosteje začne.

Poljšak Škraban (2007) je podobnega mnenja, saj pravi, da se družina in družinsko življenje v zadnjih desetletjih pomembno spreminjata.

Poljšak Škraban (2004, str. 50) pojasnjuje, da so identitetni položaji "rezultat oblikovanja identitete, strukturnih značilnosti osebnosti, pa tudi načina doživljanja sveta".

Poljšak Škraban (2004) opozarja, da se razvoj identitete pri posamezniku začne že v zgodnjem otroštvu in traja vse življenje.

Poljšak Škraban (2002) še dodaja, da različnost doživljanja medosebnih interakcij med člani zelo pogosto pripelje družino v konflikte.

Poljšak Škraban (2011, str. 99) se zaveda rabe različnih izrazov, ki so povezani s kategorijo učencev s čustvenimi in vedenjskimi težavami.

Poljšak Škraban (2002, 370) opozarja, da je pri razumevanju nefunkcionalne komunikacije pomembno pogledati v razmejitve oziroma meje med člani družine.

Poljšak Škraban (2004b) zato med mladostništvo in odraslost uvršča obdobje postadolescence, ki naj bi trajala tudi do 30. leta.

Poljšak Škraban (2004) mladostništvo predstavi kot obdobje, kjer se mladostniki pričnejo osamosvajati od družine in odraslih.

Poljšak Škraban (2002) raziskuje družino v okviru sistemske teorije, ki omogoča razumevanje dogajanja v družinskih sistemih.

Poljšak Škraban ( 2003 ) je ugotovila , da hčere drugače zaznavajo interakcije s starši kot oni sami .

Poljšak Škraban (2002) ob tem doda, da družina lahko deluje kot izvor ali blažilec stresa.